torek, 3. december 2013

Zlate roke, instalacija v poklon klekljaricam / Golden hands, installation in tribute to lace makers

November sem skoraj v celoti posvetila pripravam na postavitev instalacije v poklon čipkaricam. Urejanje prejetega gradiva mi je vzelo ogromno časa, saj je na moj naslov prispelo več kot 200 pošiljk, v katerih so bila poleg klekljev besedila, fotografije, časopisni izrezki, katalogi, predstavitvene brošure, čipkarski pripomočki, vzorci za čipke in celo čipke. Vse stvari je bilo potrebno označiti in razvrstiti glede na namen: kleklje za osrednji in ostale stvari za spremni del instalacije.
 
Od vsega začetka sem vedela, da bo osrednji del instalacije predstavljala konstrukcija iz klekljev. Ideja, da kleklje, ki kot glavno delovno orodje klekljarice in nekakšen podaljšek klekljaričinih rok (tako kot roki, so tudi kleklji v paru), predstavljajo simbol njenega dela, spremenim v sredstvo poosebitve, me je spremljala od vsega začetka. Vsak par klekljev sem zato opremila s trakom z imenom, priimkom in krajem (pri tujih klekljaricah tudi z državo) bivanja klekljarice, ki je prispevala kleklje za instalacijo. Kleklje sem nato obesila na dolge zlate niti, ki sem jih pritrdila na krog na stropu. Tako je nastala valjasta forma iz zlatih niti, ki simbolizira bogastvo in vrednost, ki ju klekljarice s svojim delom ustvarjajo.
 
Zbranim obiskovalcem sem predstavila instalacijo. / I represented the installation to assembled guests.
Foto/ Photo: Matjaž Kljun.
 
Okoli tega zlatega jedra je postavljen usločen pano, na katerega sem pritrdila, kar sem prejela poleg klekljev. Kot bi pokukal v notranjost ogromne klekljarske blazine, se ti na njem skozi zanimive, poučne, zabavne in ganljive zgodbe, fotografije, časopisne članke, delovne pripomočke in izdelke razkrije notranje življenje klekljaric. Življenje, ki je ravno tako raznoliko in bogato, kot čipke, ki jih izdelujejo. In ravno tako kot za čipke, si je tudi za razstavo treba vzeti čas, treba se ji je približati, kot čipki, da odkriješ vso bogastvo njenih detajlov in ji opreti srce, da odkriješ njeno lepoto.
 
Razstavo smo odprli v četrtek, 28. novembra 2013, ob 18. uri. Zbranim obiskovalcem sem predstavila instalacijo in zanimivo besedilo o zgodovini čipkarske šole Ljubljana, ki ga je pripravila kustodinja za urbano kulturo Mestnega muzeja Ljubljana Mojca Ferle. Večer je z Zimsko pravljico iz svoje najnovejše knjige Prekrižat-posukat-posukat-predet popestrila "klekljarska" pisateljica Tončka Stanonik, zaokrožili pa smo ga s prijetnim druženjem.
 
Razstava bo odprta do vključno nedelje 15. decembra 2013. Prisrčno vabljeni k njenemu ogledu!
 
Več fotografij z odprtja si lahko ogledate v spletnem albumu (kliknite sem).
 
Večer je popestrila "klekljarska" pisateljica Tončka Stanonik z odlomkom iz svoje najnovejše knjige. / The evening enriched "lace" writer Tončka Stanonik with a story from her newest book.
Foto/ Photo: Matjaž Kljun.
 
 
I devoted almost whole November to the preparations for the placement of installation in tribute to lace makers. To put in order all received items took me a lot of time, because on my address more than 200 parcels arrived, in which together with bobbins texts, photographs, newspaper clippings, catalogs, presentation brochures, lace making tools, lace patterns and even lace were. All things had to be labeled and categorized according to their purpose: bobbins for central and other stuff for supporting part of the installation.
 
From the very beginning I knew that central part of the installation will represent the structure made of bobbins. The idea to change bobbins, which as the main lace makers’ working tool and an extension of their hands (such as hands bobbins are in pair also), representing a symbol of their work, in media of personification, fallowed me from the very beginning. Each pair of bobbins therefore I equipped with a band with a name, surname and place (for foreign lace makers also country) of residence of lace maker who contributed bobbins. Then I hanged bobbins on long golden threads that I've attached to a circle on the ceiling. This has resulted in a cylindrical form of gold threads witch symbolizing wealth and value, which lace makers create with their work.
 
Obiskovalka navdušeno občuduje instalacijo. / Visitor enthusiastically admire the installation.
Foto/ Photo: Matjaž Kljun.
 
Around this golden core a circular cardboard panel is placed on which I mounted what I received together with bobbins. As to peek in the middle of a huge lace pillow, through these exciting, informative, entertaining and touching stories, photos, newspaper articles, tools and products the inner life of bobbin lace makers can be revealed. The life which is as rich and diverse as lace which they produce. And just like for lace you should take a time and come closer for this exhibition to discover all the richness of its details, and open your heart to discover its beauty.
 
The exhibition was opened on Thursday, 28th of November 2013 at 6 p.m. I represented the installation to assembled guests and read an interesting text about the history of lace-making school Ljubljana, prepared by the curator for the urban culture in the Ljubljana City Museum Mrs. Mojca Ferle. The evening enriched "lace" writer Tončka Stanonik with a Winter fairy tale from her latest book Crosse-twist-twist-hand over and rounded up by a pleasant socializing.
 
The exhibition will be open including 15th of December 2013. You are cordially invited to visit it!
 
More photographs from the opening you can see in web photo album (click here).
 
Obiskovalki si ogledujeta stvari na panoju. / Visitors look at things on the billboard.
Foto/ Photo: Matjaž Kljun.

sobota, 23. november 2013

 

Kleklji Julijane Tratnik iz Idrije, ki jih je za instalacijo poslala njena vnukinja Metka Fortuna, imajo glavice povsem obrabljene zaradi dolgotrajne in pogoste rabe. Fotografija učenk Čipkarske šole v Žireh leta 1929. Učiteljica klekljanja Irena Benedičič iz Železnikov. / Julijana Tratniks bobbins from Idrija, sent by her granddaughter Metka Fortuna, have heads completely worn out due to prolonged and frequent usePhoto of schoolgirls from Žiri Lace School in 1929. Lace-making teacher Irena Benedičič from Zelezniki.

 

Vljudno vas vabim na odprtje instalacije

Z L A T E   R O K E

v poklon čipkaricam ob 250-letnici ustanovitve čipkarske šole v Ljubljani,
prve čipkarske šole na Slovenskem.

Odprtje bo v četrtek, 28. novembra 2013, ob 18. uri
v Mestnem muzeju Ljubljana na Gosposki ulici 15 v Ljubljani.

 


You are kindly invited to the opening of installation

G O L D E N   H A N D S

 in tribute to lace-makers
at occasion of 250th anniversary of establishment lace-making school in Ljubljana,
the first lace-making school in Slovenia


 The opening will be on Thursday, 28th of November 2013 at 18 pm
in the City Museum of Ljubljana, Gosposka Street 15, Ljubljana.
 
 
 

sreda, 6. november 2013

Gradivo za instalacijo v poklon čipkaricam / Material for installation in tribute to lace-makers

Te dni urejam gradivo, ki so mi ga klekljarice iz Slovenije in tujine poslale za instalacijo v poklon čipkaricam ob 250-letnici ustanovitve čipkarske šole v Ljubljani, prve čipkarske šole na Slovenskem. Menda sem ob tem videti kot skopuh, ki pregleduje svoje skrite zaklade. Ravno tako zaljubljeno bojda zrem v svoje nove pridobitve, ravno tako pohlepno se mi svetijo oči, ravno tako prežeče opazujem vsakogar, ki se preveč približa mojim kuvertam, rano tako dvomeče zavračam vsako ponudbo za pomoč… in Bog ne daj, da bi kdo hotel kakšen par vzeti v roke!
 
No ja, tako hudo v resnici ni, se pa med vso tisto množico klekljev, fotografij, čipk, besedil in drugih stvari resnično počutim kot bogataš. Obogatena z dogodki, spomini, mislimi in čustvi, ki ste jih podelili z mano. Čeprav si boste vse, kar je prispelo na moj naslov, lahko kmalu ogledali na razstavi v Mestnem muzeju Ljubljana, bi rada vsaj delček tega bogastva že zdaj podelila z vami. 


Velika, močna kleklja Slavice Guzelj iz Rovt in majhna, drobna klekeljčka Irene Jančič iz Trbovelj. Elegantno vitka kleklja Jožice Jurkovič iz Kostela in razkošno zaobljena kleklja Kati Jereb iz Žirov. Magda Starec Kocijančič iz Doline pri Trstu (Italija) je svoj par opremila s kvačkanim dodatkom, ki preprečuje, da bi se kleklji zamešali. / Big, strong Slavica Guzelj’s bobbins from Rovte and small, tiny Irena Jančič’s bobbins from Trbovlje. Elegantly thin Jožica Jurkovič’s bobbins from Kostel and luxurius curved Kati Jereb’s bobbins from Žiri. Magda Starec Kocjančič from San Dorligo near Trieste (Italy) fitted her pair with crocheted additive, which prevents bobbins from mix-up.

Kleklji, ki sem jih prejela, so zelo različnih velikosti in debelin: od majhnih in drobnih do velikih in močnih, od elegantno vitkih do razkošno zaobljenih. Da si boste lažje predstavljali razpon velikosti in debelin, sem fotografirala po dva različno velika oz. debela para skupaj. Izdelani so iz različnih vrst lesa, katerih barvni razpon sega od povsem svetlih tonov, preko različnih rumenkastih, oranžastih, rdečkastih, rjavkastih in sivkastih odtenkov do temnih, skoraj črnih klekljev, ki so jim patino dodala tudi leta in pogosta raba. Večina klekljev je navitih z belim ali bež sukancem, ki ju pri izdelavi čipk v Sloveniji tradicionalno najpogosteje uporabljamo. Nekaj parov je navitih z barvnimi sukanci: s sončno rumenim, makovo rdečim, zapeljivo vijoličnim, kraljevsko modrim, pomirjajoče zelenim, elegantno črnim … Na enega je klekljarica navila »cvirne« v svoji najljubši barvni kombinaciji, na sukanec drugega je nanizala perlice, ki jih pri izdelavi čipk rada uporablja. Tretji so opremljeni s kvačkanim dodatkom, ki preprečuje, da bi se kleklji med delom zamešali. Med prispelimi kleklji je par, star več kot 150 let in dva para stara okoli 80 let. Glavice enega od njiju so povsem obrabljene zaradi dolgotrajne in pogoste rabe. Težko si zamislim, koliko čipk moraš sklekljati, da se kleklji tako obrabijo ... Da klekljanje v Sloveniji ni izključna domena ženskih rok (čeprav je resnici na ljubo treba priznati, da so te vendarle v večini) dokazujejo tudi trije pari »moških« klekljev, ki jih uporabljajo moški treh generacij iste družine: oče, sin in vnuk.
 
Tatjana Trontelj iz Polhovega Gradca je poslala kleklja navita z rumenim, Nada Mak iz Trbovelj z rdečim, Mira Guzelj iz Rovt z vijoličnim, Anica Govekar iz Žirov z modrim, Sara Bertok iz Izole z zelenim in Julijana Štilec iz Smlednika s črnim sukancem. / Tatjana Trontelj from Polhov Gradec sent a pair of bobbins wound with yellow thread, Nada Mak from Trbovlje with red, Mira Guzelj from Rovte with vijolet, Anica Govekar from Žiri with blue, Sara Bertok from Izola with green and Julijana Štilec from Smlednik with black one.
 
Prejela sem tudi kleklje iz tujine, iz bližnjih in bolj oddaljenih krajev, celo z drugih celin: iz Italije, Hrvaške, Bolgarije, Argentine, Južnoafriške republike, Avstralije in z Japonske. Nekateri kleklji nosijo s seboj posebne zgodbe. Kot par, ki ga je svoji hčeri na začetku njene klekljarske poti pred več kot 50 leti »zdrakslal« oče. Ali par, ki ga je učenki podarila učiteljica klekljanja. Tretji nosijo v sebi spomine na babico – klekljarico. Četrti so bili nagrada za zmago na klekljarskem natečaju ...
 
Klekljem so priložene različne stvari: fotografije klekljaric, klekljarskih skupin, izdelkov, stare fotografije, vzorci za klekljanje, delovni pripomočki, čipke in različne druge stvari. In potem so tu še različna besedila: zapisi spominov na prve nerodne začetke, na veselje ob odpetem izdelku, na strah, če so čipke dovolj dobro narejene in čiste, da jih bo trgovec odkupil in bo denarja dovolj za nove čevlje, na ponos ob zmagi na klekljarskem tekmovanju, natečaju ali ob odprtju razstave. Nekatere klekljarice so zapisale, da so se z izdelavo čipk srečale že v otroštvu, klekljanje je bilo del družinske tradicije, s katero so izboljševali njen ekonomski položaj. Druge so se z njim »spopadle« v zreli dobi, ko so po upokojitvi iskale nove izzive. Tretje so to znanje osvojile v  iskanju načinov za ustvarjalno izražanje ali celo na nagovarjanje prijateljic in sorodnic, ki so to spretnost že obvladale. Nekatere klekljajo vse leto, druge samo pozimi, ko so večeri daljši in je drugega dela, predvsem tistega na zemlji, ki umaže roke in jih naredi grobe, manj. Zelo zanimivo je prebirati, kaj klekljaricam klekljanje pomeni: sprostitev, meditacija, terapija, »odklop« od vsakdana, čas zase, način druženja, možnost za spoznavanje novih, zanimivih ljudi, kakovostno preživet prosti čas, način ustvarjalnega izražanja, pridobivanje novih znanj in spretnosti, možnost, da izdelaš nekaj lepega zase in za tiste, ki jih imaš rad…
 


Kleklji Julijane Tratnik iz Idrije, ki jih je poslala njena vnukinja Metka Fortuna, imajo glavice povsem obrabljene zaradi dolgotrajne in pogoste rabe. Fotografija učenk čipkarskega tečaja v Žireh leta 1929. / Julijana Tratnik’s bobbins from Idrija, sent by her granddaughter Metka Fortuna, had heads completelye worn out due to prolonged and frequent use. Photo of pupils of lace course in Žiri at 1929.
 
Priznam, da so me nekateri zapisi ganili do solz. Si je pa, tako kot pri izdelavi čipk, treba vzeti čas, da te bisere odkriješ. Počasi kot iz tankih niti nastaja čipkarska mojstrovina, so tudi tu potrebni potrpežljivost, občutek za lepo in ljubezen, da iz posameznih zgodb sestaviš razkošno podobo čipkarstva. Vzemite si čas in odkrijte to bogastvo na razstavi v Mestnem muzeju Ljubljana od 28. novembra do 16. decembra 2013. Odprtje razstave smo prestavili na četrtek, 28. novembra 2013, ura odprtja pa ostajata enaka, torej ob 18h. Prisrčno vabljeni na odprtje in ogled razstave!

In še nekaj: če vam je poletje prehitro minilo, da bi uspeli pripraviti in poslati svoj par klekljev za instalacijo, je še vedno čas, da to storite. In če se vam zdi, da ste kaj pozabili priložiti svojim klekljem, pošljite tudi to. Obljubljam, da bom v razstavo vključila vse, kar bo na moj naslov prispelo najkasneje do 21. novembra 2013.
 
 

Kleklji Jožefa, Jožeta in Simona Stanonika, očeta, sina in vnuka iz Žirov, ki vsi trije klekljajo. Fantovski klekljarski podmladek iz Čipkarske šole Žiri. / Bobbins of Jožef, Jože and Simon Stanonik, a father, a son and a grandson from Žiri, who all make lace. Boyish lace-making youth from Žiri Lace School.
 
These days I’m arranging material sent to me by lace makers from Slovenia and abroad for installation in tribute to lace-makers at occasion of 250th anniversary of establishment lace-making school in Ljubljana, the first lace-making school in Slovenia. Allegedly I'm looking like a miser examining his hidden treasures: staring enamoured into my new acquisitions, with eyes glowing greedily, watching distrustfully anyone who comes too close to my envelopes, doubtfully rejecting any offer to help ... and God forbid that anyone would like to take any pair in his or her hands!

Well, in fact it’s not so bad, but between all these bobbins, photos, lace, texts and other things I really feel like a rich man. Enriched with happenings, memories, thoughts and emotions that you have been shared with me. Although you’ll have a possibility to see everything arrived at my address at the exhibition at the City Museum of Ljubljana, I would like to share at least a part of this wealth with you already.
 
Aleksandra Frank Staniša iz Kostela s svojim klekljarskim pomočnikom Linom, Maria Rita Valentini iz Gradeža (Italija) in klekljarici iz Argentine. / Aleksandra Frank Staniša from Kostel with her lace assistant Lino, Maria Rita Valentini from Grado (Italy) and lace-makers from Argentina.

Bobbins that I have received are very different sizes and thicknesses: from small to big and strong ones, from tiny elegant to luxurious rounded. To give you an idea of ​​the range of sizes and thicknesses, I photographed two pairs of differently size and thickness together. They are made from different types of wood, the colour varies from very light tones through yellowish, salmon, reddish, brownish and grayish shades to dark, almost black bobbins with patina added by years and frequent use. Most of the bobbins are wounded with white or beige thread, which in the manufacturing of lace in Slovenia traditionally are the most commonly used. A few pairs are wounded with thread in different colour: solar yellow, poppy red, seductive purple, royal blue, soothing green, elegant black ... On one pair lace-maker wounded threads in her favourite colour combination, on the other one another added beads as she like to use them when working lace. The third pair is fitted with crocheted additive, which prevents bobbins from mix-up. Among others there is a pair of bobbins which is over 150 years old, and two pairs of around 80 years. Head of one of them are completely worn out by long-term and frequent use. It's hard to imagine, how many lace you had to make that bobbins look like that ... That lace-making in Slovenia is not the exclusive domain of women's hands (even it’s truth that they in the majority) show three pairs of "man" bobbins used by the men of three generations of the same family: father, son and grandson.
 
Katalog razstave Ples v maskah klekljaric Slovenskega kulturnega društva Bazovica (Italija), ki ga je poslala mentorica skupine Ivjana Štranj. Časopisni članek o razstavi Olwyn Scott iz Bictona (Avstralija), na kateri je predstavila zgodovino ženske emancipacije v čipkah. Čipkasti metulj Marijance Yartz iz Polhovega Gradca. / Catalog of exhibition Masked Ball prepared by lace-makers from Slovene Cultural Society Basovizza (Italy) was sent by mentor of the group Ivjana Štranj. Newspaper article about the exhibition of Olwyn Scott from Bicton (Australia), on which she represented the history of women's emancipation in lace. Lace butterfly made by Marijanca Yartz from Polhov Gradec.
 
I received bobbins from abroad also, from near and more distant places, even from other continents: from Italy, Croatia, Bulgaria, Argentina, South Africa, Australia and Japan. Some bobbins carry special stories with them, as a pair which father made for his daughter at the beginning of her lace-making route more than 50 years ago. Or a pair given to pupil by her lace teacher. Third pair content memories on grandmother – lace maker. The fourth was a reward for winning the lace-making contest ...

There were a lot of different things sent with bobbins: photos of lace-makers, their lace groups, lace works, old photos, lace patterns, working tools, laces and various other things. And there are various records also, like record of memories on the first clumpy beginnings, on the delight when the first lace was opened from lace pillow, on the fear if they lace is good and clean enough that lace dealer will bought it and if they’ll bring enough money for new shoes, on the pride because of victory at the lace contest or opening of the lace exhibition. Some of lace makers wrote that they started to make laces in their childhood already, lace making was part of family tradition, which have improved its economic situation. Others are »coping« with it in a mature age when they are looking for new challenges after retirement. Thirds captured this knowledge in searching ways for creative expression or even because of solicit of friends and relatives who have mastered this skill.
Some make lace all year round, the others only in winter time, when nights are longer and there are not so much other works, especially those on the field or in the garden, which make hands dirty and rough. It’s very interesting to read what lace-making means to lace-makers: relaxation, meditation, therapy, "uncoupling" of the everyday life, time for themselves, a way of socializing, the chance to meet new and interesting people, to spend quality leisure time, a way to express their creativity, acquiring new knowledge and skills, ability to work out something nice for themselves and those they love...
 
Kleklji Margherite Nobile iz San Antonia de Padua, Buenos Aires (Argentina), Christine Gaye Beswick iz Uraidle (Avstralija), Bistre Pisancheve iz Sofije (Bolgarija), Chieko Miyawaki iz Tokia (Japonska), Jeanette Fischer iz Mowbraya (Južna Afrika) in Katice Kaštelan iz Splita (Hrvaška). / Margherita Nobile’s bobbins from San Antonio de Padua, Buenos Aires (Argentina), Christine Gaye Beswick’s from Uraidla (Australia), Bistra Pisancheva’s from Sofia (Bulgaria), Chieko Miyawaki’s from Tokyo (Japan), Jeanette Fischer’s from Mowbray (South Afrika) and Katica Kaštelan’s from Split (Croatia).
I confess that I was moved to tears reading some records. But like in the manufacture of lace, one must take a time to find these gems. Slowly like lace masterpieces are creating from thin threads, it requires patience, a sense of beauty and love, to find and put together all individual stories in a lavish lace-making image. Take a time to discover that wealth on the exhibition at the City Museum of Ljubljana from 28th of November to 16th of December 2013. Opening of the exhibition has been postponed to Thursday 28th of November 2013, the time of opening remain the same, i.e. at 6 p.m. You are cordially invited to the opening and exhibition!

And another thing: if the summer passed too quickly for you to prepare and send a pair of your bobbins for installation, it is still time to do so. And if you find that you’ve forgotten to attach anything, send that too. I promise to include in the exhibition everything, what will arrive to my address no later than 21st November 2013.

nedelja, 6. oktober 2013

Slovenski Dunaj in dunajske čipke / Slovene Vienna and Viennese lace

Palača Uranija arhitekta Maksa Fabianija, Trubarjev katekizem, cerkev Sv. Duha arhitekta Jožeta Plečnika in pisatelj Ivan Cankar. / Urania Palace made by architect Maks Fabiani, Trubars Cathecizm, Church of Saint Spirit made by architect Jože Plečnik and writer Ivan Cankar.
 
V soboto in nedeljo, 16. in 17. novembra 2013, vas vabim na izjemno zanimiv izlet na Dunaj, ki bo povsem drugačen od tistih, ki jih običajno ponujajo turistične agencije.
 
Na pot se bomo podali v soboto zjutraj. Odhod in vstopanje na avtobus bomo načrtovali glede na vaše prijave. Po prihodu na Dunaj bomo pod vodstvom izvrstne poznavalke Dunaja gospe Mojce Gaetz raziskovali slovenski Dunaj – obiskali bomo kraje, povezane s slovensko zgodovino in spoznavali Slovence, ki so na Dunaju pustili svoj pečat. Od Primoža Trubarja, katerega Katekizem in Abecednik hrani Narodna (nekoč Dvorna) knjižnica, preko jezikoslovca Jerneja Kopitarja, ki je deloval v njej, čebelarja Antona Janše, ki je bil prvi učitelj čebelarstva na Avstrijskem, pisatelja Ivana Cankarja in pesnika Franceta Prešerna, ki sta na Dunaju študirala, Cankar pa tudi ustvarjal, do arhitektov Jožeta Plečnika, Maksa Fabianija in Borisa Podrecca, ki so soustvarjali podobo avstrijske prestolnice. Dan bomo zaključili s skupno večerjo in druženjem v restavraciji hotela, kjer bomo prenočili.
 
Naslednje jutro bomo po zajtrku odšli na prizorišče 13. dunajskega čipkarskega dneva, kjer si bomo ogledali čudovite mojstrovine dunajskih klekljaric. Ker je lani prireditev zaradi organizacijskih težav odpadla, bo letošnja še bogatejša. Poleg razstave čipk bosta na ogled še razstava klekljev in razstava drugih ročnih del, seveda pa ne bodo manjkali tudi ponudniki čipkarskih pripomočkov in materialov, pri katerih se bomo lahko oskrbeli z vsem potrebnim za lastno čipkarsko ustvarjanje.
 
Pred odhodom domov si bomo v Leopold muzeju ogledali izjemno zanimivo razstavo Kokoška – sam v središču pozornosti, ki skozi fotografije in spremljajoča likovna dela predstavlja enega najpomembnejših avstrijskih umetnikov 20. stoletja, ki je deloval na področju slikarstva in grafike, pa tudi esejistike, dramatike in scenske umetnosti. Domov bomo prispeli v zgodnjih večernih urah.
 
Cena izleta je 132 EUR na osebo pri udeležbi vsaj 45 oseb, oz. 148 EUR pri udeležbi vsaj 30 oseb, in vključuje: avtobusni prevoz, vstopnine po programu, nočitev v hotelu 3* v dvoposteljni sobi, večerjo, zajtrk in organizacijo izleta. Prijave sprejemam do 25. 10. 2013, oz. do zapolnitve prostih mest po telefonu: 01/ 25 66 859, mobilnem telefonu: 041/ 332 664 in na e-naslovu: afrodita.hebar@mat.si.
 
Veselim se ponovnega druženja z vami!
Vaša Afrodita

 
Čipkarske mojstrovine avstrijskih klekljaric, avtoportret Oskarja Kokoške in njegova slika Državne opere. / Lace masterpieces of Austrian bobbin lacemakers, selfportret of Oskar Kokoschka and his painting of State Opera.

On Saturday and Sunday, 16th and 17th November 2013, I invite you to an exceptionally interesting trip to Vienna, which will be quite different from those typically offered by travel agencies.

We will go on the way in the Saturday morning. Departure and bus boarding will be planned depending on your sign-ups. After arriving to Vienna we will investigate Slovene Vienna leaded by an excellent Vienna guide Mrs. Mojca Gaetz – we will visit places associated with Slovene history and learn about Slovenes who left their mark in Vienna. From Slovene protestant reformer Primož Trubar, whos Catechism and Alphabet is in National (formerly Court) Library, by linguist Jernej Kopitar, who worked in it, beekeeper Anton Janša, who was the first teacher of beekeeping in Austria, writer Ivan Cankar and poet France Prešeren, who studied, and Cankar also create their art works in Vienna, to architects Joze Plečnik, Maks Fabiani and Boris Podrecca, who helped establish the image of Austrian capital. We will wrap the day up with a dinner and socialising in the restaurant of the hotel, where we will be accomodated.

The next morning after breakfast we will go to the venue of 13th Vienna Lace Day, where we will visit the beautiful masterpieces of Viennese bobbin lace makers. Since the last year the event was canceled due to organizational problems, this year it will be even richer. Beside the exhibition of lace there will be an exhibition of bobbins and other handicrafts on view also. Of course providers of lace tools and materials will not be missing on the event and there we could be supplied with everything we might need to create our own lace works.
Before leaving home we will visit a Leopold Museum where is an extremely interesting exhibition on the view: Kokoschka – the self in focus, which through photographs and acompanying artworks representing one of the most important Austrian artists of 20th century, who worked in the field of painting and graphics, as well as essay and drama writing and stage designing. We will arrive home in the early evening.

Price of the trip is 132 EUR per person for at least 45 passengers, or 148 EUR for at least 30 passengers and includes: bus transportation, entrance fees according to the program, accommodation in 3* hotel in a double room, dinner, breakfast and trip organization. I accept applications until 25th of October 2013 or to fill vacancies by phone: +386 1 25 66 859, mobile phone: + 386 41 332 664 and e-mail address: afrodita.hebar@mat.si.

I’m looking forward to seeing you!
Yours Afrodita

sreda, 25. september 2013

Dvojna zmaga mladih klekljaric iz Železnikov / Double victory of young lace makers from Železniki*


Ker bo minilo še nekaj časa, preden bom uspela urediti fotografije z Izleta v (ne)znano, na katerega smo se slovenske klekljarice odpravile prejšnjo soboto, napisati reportažo o njem in narediti angleški prevod, dovolite, da z vami vnajprej podelim dogodek z izleta, ki se mi zdi vreden posebne pozornosti.

Zadnji cilj izleta pred povratkom domov je bil majhen kraj v bližini Gorice po imenu Gradišče ob Soči (it. Gradisca d'Isonzo). Tja smo odpravili, da bi prisostvovali razglasitvi rezultatov 3. mednarodnega natečaja na temo Pomlad po vaše, ki ga je razpisalo čipkarsko združenje Fuselliamo, si ogledali dela, prispela na natečaj in razstavo, ki so jo članice združenja pripravile ob začetku sedmega leta njegovega delovanja. Za natečaj so v združenju pripravili tri vzorce za klekljanje v treh težavnostnih stopnjah, po katerih so udeleženci natečaja izdelali lastne čipkarske stvaritve. Njihovo klekljarsko znanje in ustvarjalnost sta se lahko izrazila skozi izbiro klekljarskih tehnik, barv in uporabljenih materialov. Na natečaju je s svojimi deli sodelovalo tudi nekaj slovenskih klekljaric in posebej zanje smo na razglasitvi rezultatov močno stiskali pesti. Naše veselje je bilo zato toliko večje, ko sta prvo mesto v kategoriji otok do 14 leta osvojili kar dve učenki Čipkarske šole Železniki: Meta Rejec in Klara Šubic. Klara si je za izdelavo izbrala najlažji vzorec, Meta pa se je pogumno spopadla z vzorcem druge težavnostne stopnje. Čipkarsko šolo v Železnikih, ki je bila ustanovljena leta 1907 in letno izobražuje do 150 otrok, obe obiskujeta že od prvega razreda osnovne šole - Meta sedmo in Klara osmo leto. Natečajna izdelka sta sklekljali pod mentorstvom učiteljice klekljanja Irene Benedičič, katere učenci redno dosegajo vidne rezultate na domačih in tujih čipkarskih tekmovanjih in natečajih. Lansko leto je prav njena učenka Tina Mesec osvojila prvo mesto na natečaju Mednarodne organizacije za klekljano in šivano čipko OIDFA.

Ob takih dosežkih se žal premalokrat zavemo pomena in vloge učiteljic klekljanja. Seveda sta zanje potrebna znanje, delavnost in nadarjenost otrok, a brez ustrezne motivacije, kakovostnega poučevanja in osebne angažiranosti učiteljic do vrhunskih rezultatov učencev ne pride. Ti pa niso pomembni le kot dosežki učenk, učiteljic in čipkarskih šol ter kot odlično sredstvo za vzpodbujanje otrok, da se vključijo v čipkarsko izobraževanje. Zagotavljajo tudi, da se bo izdelovanje čipk na Slovenskem še naprej ohranjalo in gojilo na visoki kakovostni ravni. Prav tako so takšni rezultati zelo pomembni za prepoznavnost slovenskega čipkarstva ter pomenijo odlično priložnost za njegovo promocijo, pa tudi promocijo same Slovenije. Zato še enkrat iskrene čestitke in zahvala Meti, Klari in njuni učiteljici!
 
Mladi zmagovalki Meta Rejec in Klara Šubic. / Young winners Meta Rejec and Klara Šubic.
Foto / Photo: Matjaž Kljun.
 
 
Čipka Mete Rejec in vzorec, po katerem je bila sklekljana. / Lace work of Meta Rejec and pattern by which it was made.
Foto / Photo: Tomaž Benedičič.
 
 
 Čipka Klare Šubic in vzorec, po katerem je bila sklekljana. / Lace work of Klara Šubic and pattern by which it was made.
Foto / Photo: Tomaž Benedičič.


As it will take me some time before I will be manage to edit photos from a Trip to the (un)known, which Slovene lace makers made last Saturday, to write a reportage about it and translate it in English, let me granted with you in advance an event from the trip which seems to me worthy of special attention.

The last destination on the trip before return to home was a small town near Gorica (it. Gorizia) named Gradišče ob Soči (it. Gradisca d' Isonzo). We went there to attend the results announcement of 3rd
International lace contest on the theme Spring by you, tendered by the lace association Fuselliamo, view works submitted for the contest and exhibition prepared by members of the association at the beginning of the seventh year of its activity. For the contest they prepared three lace patterns of three difficulty levels, by which contest participants made ​​their own lace creations. Their lace making skills and creativity they can expressed through the choice of lace making techniques, colours and materials. Some Slovene lace makers took part in contest also and especially for them we strongly squeezed our fists at the results announcement. Our joy was therefore even bigger when the first price in the category of children till 14 ages won two pupils from Lace school Železniki: Meta Rejec and Klara Šubic. Klara made a lace by the easiest lace pattern, Meta has bravely tackled the pattern of another level of difficulty. Both girls are visiting Lace school Železniki, which was founded in 1907 and annually educates up to 150 children, from the first grade of elementary school - Meta seventh and Klara eighth year. The competition works were made under the supervision of lace teacher Irena Benedičič whose students regularly achieve tangible results at national and international lace competitions and contests. Last year her student Tina Mesec won the first price at the competition of the International organization for bobbin lace and needle lace OIDFA as well.


At such achievements we unfortunately seldom realize the importance and role of lace teachers. Of course, the knowledge, hard work and talent of children are needed for them, but without proper motivation, quality of teaching and the personal commitment of teachers the top results of pupils do not occur. They are not important as achievements of pupils, teachers and lace schools only or an excellent way to motivate children to integrate in lace education. They ensure that a lace making in Slovenia will continue to maintain and foster at high quality level. Also, such results are very important for the visibility of the Slovene lace making and represent an excellent opportunity for its promotion and promotion of Slovenia itself. Therefore, once again congratulations and thanks to Meta, Klara and their teacher!


* Železniki is one of the most important lace centres in Slovenia, with lace history dating from the 19th century and with a lace school established in 1907 and still working. The lace tradition is very popular in this town, with the old as well as with the young generation.

četrtek, 5. september 2013

Čipkarski izlet v (ne)znano / Lace trip to (un)known

 

Drage klekljarske kolegice,
 
ta izlet je bil sprva načrtovan kot izlet v neznano (od tod tudi njegovo nekoliko nenavadno ime), a ker vas očitno maček v žaklju, kadar gre za čipkarske izlete, večinoma ne zanima ;-), vam razkrivam kraje, ki jih bomo obiskale na strokovnem čipkarskem izletu v soboto, 14. septembra 2013.
 
S parkirišča za avtobuse pred ljubljansko Halo Tivoli se bomo ob 6:30 uri odpravile proti Gorenjski. Pot nas bo mimo Kranja, Jesenic in Kranjske gore vodila čez zahodno mejo. V Tolmežu (it. Tolmezzo) bomo obiskale Karnijski muzej ljudske umetnosti Michele Gortani in si ogledale čipke, ki jih hrani muzej. Morda nam uspe pokukati celo v muzejski arhiv, kjer hranijo najlepše in najbolj dragocene stare čipke.
 
Naš naslednji cilj bo Fagagna, vas, ki jo furlanski turistični delavci razglašajo za najlepšo v Italiji. V Muzeju podeželskega življenja bomo obiskale del, posvečen čipkarski šoli, ki je nekoč delovala v kraju, in si ogledali njegovo bogato čipkarsko zbirko. Po razstavi nas bo popeljal lokalni vodič, tamkajšnje klekljarice pa nam bodo pokazale kako pri njih izdelujejo čipke.
 
Iz Fagagne se bomo odpravile v bližnji Videm (it. Udine), kjer si bomo v Furlanskem etnografskem muzeju ogledale zbirko tekstilij, med katerimi so tudi čipke. V treh nadstropjih muzej ponuja še številne druge zanimive zbirke povezane z zgodovino in življenjem furlanskih ljudi.
 
Sledila bo nekoliko daljša pot do obmorskega mesta Gradež (it. Grado), kjer bomo obiskale trgovino Gianfrance Tolloi Tombolo & Disegni, bogato založeno s klekljarskimi materiali, pripomočki in vsem, kar bi morda lahko potrebovale na začetku nove klekljarske sezone. Tiste, ki vas čipkarski nakupi ne zanimajo (če slučajno obstajajo tudi takšne ;-), si boste lahko v tem času privoščile pristen italijanski kapučino, pico ali slasten sladoled v enem izmed lokalov v bližini.
 
Iz Gradeža nas bo pot vodila čez slikovito gradeško laguno do Gradišča ob Soči, kjer deluje čipkarsko združenje Fuselliamo. Ogledale si bomo razstavo njegovih članic, ki vedno znova presenečajo z izvirnostjo, in na razglasitvi rezultatov natečaja "Pomlad po vaše" držale pesti za slovenske klekljarice, ki s svojimi čipkarskimi deli sodelujejo na njem.
 
Iz Gradišča nas bo pot vodila le še domov; prihod v Ljubljano je predviden okoli 20. ure.
 
Prijave na izlet sprejemam na e-naslovu: afrodita.hebar@mat.si, po telefonu 01/ 25 66 859 in na mobilnem telefonu: 041/ 332 664 do zasedbe prostih mest v avtobusu.
 
Cena izleta je 38 evrov na osebo in vključuje avtobusni prevoz, vstopnine in vodenje po programu.
 
S seboj na pot vzemite veljaven osebni dokument, ne pozabite pa tudi na pozitivno naravnanost in dobro voljo, da bo čas, ki ga bomo preživeli skupaj, še prijetnejši.
 
Vaša Afrodita


P.S.: S klikom na imena muzejev, trgovine in čipkarskega združenja (obarvana rjavo), se vam bodo odprle njihove internetne strani, na katerih lahko dobite dodatne informacije ter si ogledate tam objavljeno slikovno in video gradivo.

 
 



Dear lace making colleagues,

this trip was originally planned as a trip into the unknown (hence its somewhat unusual name), but as most of you are obviously not interesting in surprises when it comes to lace trips, I’m uncovering the places that we will visit at the lace excursion on Saturday, 14th of September 2013.

From a parking lot for buses in front of Ljubljana Hala Tivoli we will depart at 6:30 a.m. toward north. On the way we will pass Kranj, Jesenice and Kranjska Gora and cross border with Italy. In Tolmezzo we will visit the
Carnic museum of folk art Michele Gortani and viewing lace held by the museum.
Maybe we will be managed even to peek into the museum archives, where they keep the best and most valuable old lace.

Our next objective will be Fagagna, a village proclaimed as the most beautiful one in Italy by Friuli tourism workers. At the Museum of rural life we will visit the part devoted to lace school, which worked at the place in past time and see its rich lace collection. Through the exhibition we will be guided by
local guide and local lace makers will demonstrate us how they make lace.

From Fagagna we will depart toward Udine, where we will view a collection of textiles, including lace, at the
Friuli ethnographic museum.
Three floors of the museum offers many other interesting collections related to the history and life of Friuli people.

A slightly longer route will lead us to the coastal town Grado, where we will visit
a shop of Gianfranca Tolloi Tombolo & Disegni
, well-stocked with lace making materials, tools and everything else that you might need at the start of the new lace making season. Those of you, who are not interested in shopping (if there are some random ;-), could afford a genuine Italian cappuccino, pizza or delicious ice cream in one of the pubs in the vicinity meawhile.

From Grado the trail will leads us through the picturesque Grado lagoon to Gradisca d'Isonzo
, where a lace association Fuselliamo operates. We will see an exhibition of its members, which always surprise us with its originality and cheer on the result proclamation of competition "Spring by you" for Slovene lace makers, who take part in it with their lace works.

From Grado the trail will lead us to home only; return to Ljubljana is expected around 8 p.m.
 
Applications on a trip I accept at e-mail address: afrodita.hebar@mat.si, by phone 01/ 25 66 859 and by mobile phone: 041/ 332 664 until the bus is full.
 
The price of tour is 38 Euros per person and includes bus transportation, entrance fees and guiding by the programme.

Take a valid identity document with you on the trip and don’t forget the positive attitude and good humour that the time we will spent together will be even more pleasant.
 
Yours Afrodita
 
PS: By clicking on names of the museums, shop and lace association (coloured brownyou will open up their websites where you can get more information and view image and video material published there.